Moč politike podkast

Osmišljenost stranke SDS temelji na teoriji zarote, na krivosodju, na ukradeni državi, skratka na vseh zgodbah, ki jih kreira Janša, meni dr. Vlado Miheljak. Vzemi državo nazaj je kleptomanska ideja. Saj država ni tvoja, ni moja, država je družbeni dogovor. Se pravi, država ne more biti last od nekoga, če je družbeni dogovor. Ta slogan je direkten nagovor nagovor k demontaži demokratične države, je v podkastu Moč politike povedal dr. Vlado Miheljak. »V strankah, kakršna je SDS in pri voditeljih tipa Janez Janša, je 99-odstotkov pravzaprav neuspeh. Iz politično higienskih razlogov bi vendarle morala biti neka konkurenca. Da ne najdeš osebe, ki bi žrtvovala svoj ugled za to, da gre v neenaki boj, je pravzaprav nerazumljivo. Očitno je nekje v psihološki strukturi človeka tipa Janez Janša, da ima absolutno kontrolo, absolutni nadzor. Ne zaupa nikomur, tudi samemu sebi očitno ne. Če se kje ne more zgoditi presenečenje, se v stranki SDS ne more. Vsi, ki so sanjali o zamenjavi Janše, se je z njimi nekako obračunalo. Z njimi je obračunal predsednik, padli so v nemilost. Pri nekaterih je stvar enigmatična. Logar, njegova desna roka, se je oddaljil od njega, a ni se zgodil atentat na odprti sceni. To marsikoga navaja, da je ta razhod samo taktičen. V dobrem letu se bo izkazalo, ali ta špekulacija drži ali ne. Nekateri, ki pa so pokazali določeno avtonomijo, recimo Ivo Hvalica, pa še nekaj jih je bilo, so pa bili grobo odstranjeni. Niti nisem imel občutka, da so Janšo hoteli spodmakniti s stola, ampak so enostavno mislili, da če so za isto mizo, lahko govorijo. To, da sedijo za isto mizo, še ne pomeni, da lahko govorijo, ampak morajo poslušati le enega, ki govori,« meni sogovornik.

Javna intelektualca in kolumnista, eden iz mirovniškega, drugi iz pravičniškega tabora, sta iskala odgovore na vprašanje, kaj Evropa dejansko praznuje 9. maja. Pa kakšna je prihodnost transatlantskega zavezništva ter kakšne bodo politične posledice napovedanega hitrega zviševanja obrambnega proračuna v Sloveniji, kjer je javno mnenje v pomembnem delu mirovniško usmerjeno.

Sociolog in politični analitik dr. Gorazd Kovačič z ljubljanske filozofske fakultete analizira frontne črte razrednega boja. Ob delavskem prazniku se sprašujemo, ali imamo v Sloveniji sploh kakšno delavsko stranko in koga voli delavski razred. Se vse bolj zateka k populistom in skrajni desnici? Kje potekajo glavne črte razrednega boja? Sociolog in politični analitik dr. Gorazd Kovačič z ljubljanske filozofske fakultete, ki je tudi visokošolski sindikalist, je v podkastu Moč politike ocenil reformna prizadevanja vlade. »V Sloveniji nimamo nobene stranke, ki bi bila stranka delavcev v klasičnem pomenu, torej da bi se množično naslanjala na podporo industrijskega delavskega razreda,« pravi. Pogovor vodi Uroš Esih.

Podpredsednik stranke Jernej Vrtovec je naštel pogoje, pod katerimi je pripravljen sodelovati s prvakom SDS Janezom Janšo. S podpredsednikom Nove Slovenije smo se pogovarjali o slabih ratingih stranke, o njegovih ambicijah, da na vrhu stranke zamenja Mateja Tonina, o sodelovanju na desnici, sprejemljivosti Janeza Janše, vladnih reformah in predčasnih volitvah. Pogovor vodi Uroš Esih.

V podkastu Moč politike smo se pogovarjali z najbolj iskanim obramboslovcem v državi o aktualnih varnostnih izzivih in alternativi na levi sredini. Dr. Klemen Grošelj je pojasnil, koliko sredstev naj Slovenija nameni za obrambo. Komentiral je ugotovitev bivšega predsednika republike Danila Türka, da je Ukrajina izgubila vojno. Bivši evropski poslanec je tudi povedal, zakaj je po njegovi oceni ravnanje evropske komisarke Marte Kos glede protestov v Srbiji sramotno za Slovenijo. Bo sodeloval v morebitnem strankarskem projektu evropskega poslanca Vladimirja Prebiliča?   Pogovor vodi Uroš Esih.