Evolucija užitka

»Živijo, jst sm Kaja. Stara sem 32 let, nimam otrok, živim sama v svojem stanovanju. Sem si ga kupila za trideseti rojstni dan. Po poklicu sm frizerka, imam svoj salon. Mam kr velik strank, sam mi ni panike. Za vikende si vedno frej vzamem, med tednom pa nikol ne začnem pred deseto. Karantena mi je mal podrla načrte, še dobr, da so mi zamrznl kredit, k sm mela same stroške. Sem mogla plačat najemnino, čeprav nisem delala, ne. Ampak, sej ni blo vse hudo. Med karanteno. S Kajem sva skupi … emm, kok? Ja, dobre pol leta. Spoznala sva se za nov let, na žuru. Čist mi je bil hud, takoj sm ga uočila. No sej, on pa tut mene. Pol sva kr pobegnila od tam k men domov in sva se žgala do jutra. Med karanteno se je pa kr k men preselu. In sva se cele dneve dol dajala. Hahaha Noro je blo. Mislm, tut drgač se ful štekava. Res si predstavljam, da bi lahko bla z njim, tko zares. Edin, pr seksu se nama zdej neki zatika. Kai pač gleda porniče. In tko tut seksa. Me ne moti, če gleda, sam men ne sede tko seksat. Mislm, prov nč ne ratam vlažna. In včasih me boli. Pa kr nč ne rečem. Kr ne povem, če mi kej ne paše.«

»Živijo. Jaz sem Daša. Stara sem 45 let. Po študiju ekonomije sem končala še MBA, takoj sem dobila zaposlitev v banki, danes sem članica uprave. Ma, sem hitro napredovala, ampak kaj drugega ni bilo mogoče, od nekdaj sem bila povsod najboljša. Sem poročena, ampak nimava otrok. Za otroke rabiš dovolj časa, jaz pa veliko potujem. Službeno in privat. Nujno rabim čas zase, ma če ne bi se mi kar utrgalo. Vsaj enkrat na mesec se moram obleči po svoje in iti ven. Na večerjo, ali pa v kino, ma magari na tržnico v Trst. Ni važno, samo da grem med ljudi. Taka kot sem. Na živce mi grejo srajce in kravate, ki jih nosim v službi. Vsako leto težje pridem do zraka. Ma, v resnici imam srečo. Samo malo make upa in svilena bluza, pa tudi izgledam kot ženska. Moja žena Ajda pravi, da mi najbolj paše zelena barva. Ker poudari moje oči. Ma, če ne bi imela take službe, bi se mogoče že odločla za tranzicijo. Ampak se mi zdi, da ostali člani uprave ne bi bili zadovoljni, če bi namesto Davida med njimi kar naenkrat sedela Daša.«

»Sm Sonja. Stara sem 31 let in sem učiteljica matematike. Od nekdaj sem imela rada številke, res jih razumem. Najraje sem reševala logične naloge, ampak dobre ocene sem imela povsod. Ker sem bila pridna. Ker sem se vsak dan učila. Ko sm se morala odločiti, kam po gimnaziji, sem izbrala pedagoško. Učiteljica je zanesljiv poklic. Možnosti so za redne službe večje, kot če bi šla študirat recimo matematiko. Pa tudi dovolj časa imaš za svoje otroke in za gospodinjstvo. Za družino. Srečo sem imela, da sem dobila službo v svojem kraju, je šla moja učiteljica matematike takrat ravno v pokoj in sem jaz prišla na njeno mesto. V bistvu mi je šlo vse po planu. S Sebastjanom sva se poročila, načrtovala sva otroke. Vse je bilo super. No, skoraj vse. Nisem pričakovala, da ne bom mogla biti z njim … intimna. Pa sem želela biti. Ampak, nikakor ni šel notr. In potem se je vse podrlo, življenje se mi je sesulo v prah.«

"Živijo, sm Miha. Star sm 35 let. Z Aljažem sva skupi 13 let. Spoznala sva se na netu. Takrat sva bla še oba v omari. Nisva poznala scene, nisva hodila ven, ne na partije, ne na parado. Nkamr. Nism znou osvajat. Če mi je bil kdo všeč, sm ga ignorirau. Če je pa mene kdo osvaju, pa sploh. Me je blo strah, da bi me outiral. Pa tut nism hotu sam fukat … hotu sm fanta. K bi me mel rad. Net je bil zato d best in v bistvu edini prostor, kjer sem se počutil varno. Kjer me ni blo strah. Kjer me ni blo sram. Kjer sem spoznal Aljaža."

"Sem France, star sem 80 let, ampak sem še v dobri formi. Sluh mi malo peša, vidim pa še kar dobro. Tudi na dvorišču še kaj postorim. Misli so še jasne. Spominov pa se je kar nekaj nabralo, ja, se je, se je. Z Mileno sva skupaj že, ja, skoraj 60 let. Na košnji sem jo prvič videl, star sem bil 16 let, s sestro sva šla pomagat v sosednjo vas, za ves teden. Milena je bila grabljarica. Spomnim se, kako sem bil že utrujen, ja, zgodaj smo začeli, ob sedmih, Milenca pa je prišla z gospodinjo in drugimi grabljaricami. Je prinesla malico - golaž, fižol in domač mošt. Potem so šle pa razmetavat in obračat. Že takrat mi je bila všeč. Ko sem jo potem videl v Ljubljani, je bila pa še lepša. Sem jo povabil na ples in takrat se je zaljubila vame. Še sreča, ja."